Zakaj FERI?

Zato, ker si radoveden in vedoželjen. Ker imaš rad(a) druženje ob skupinskem delu. Zato, ker te zanimajo novi izzivi, znanost in iskanje odgovorov.

Ustvarjalno in inovativno

Študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Velika izbira programov ponuja neskončne možnosti. Sodobne, atraktivne učne metode in visok standard opremljenosti predavalnic in laboratorijev pa naredijo študij še zanimivejši.

Univerzitetno ali visokošolsko strokovno

Izbirate lahko med univerzitetnimi (UN) in visokošolskimi strokovnimi (VS) študijskimi programi.

Na univerzitetnem študijskem programu (UN) se študenti naučijo, kako uporabiti in prenesti temeljna znanja v prakso, reševati strokovne probleme z uporabo inženirskih metod in razvijati nove rešitve. Diplomanti so dobro pripravljeni za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji in za prehod v delovno okolje.

Na visokošolskem strokovnem študijskem programu (VS) so študijske vsebine naravnane aplikativno, manj je temeljnih in več strokovnih predmetov, ki študentom omogočajo reševanje delovnih problemov, nadgrajevanje obstoječih rešitev ter prehod v strokovno in operativno delovno okolje. Po končanem študiju imajo diplomanti konkurenčne kompetence.

Kaj je skupno vsem študijskim programom?

  • študentje pridobijo širok spekter znanj, t. j. študij je interdisciplinaren,
  • študentje se naučijo reševati različne probleme - bistvo študija ni pomnjenje, ampak razumevanje,
  • študentje se naučijo skupinskega dela,
  • študentje pridobijo sodobna znanja,
  • pridobljena znanja so mednarodno uporabna

Prihodnost potrebuje inženirje

Svet okrog nas se razvija z neverjetno hitrostjo. Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, vse širša je raba novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, masovni podatki in internet stvari. Prihodnost napoveduje le še bolj pospešen in napreden razvoj ter s tem tudi velike izzive na vsakem koraku. Poleg tega tehnologija spreminja načine opravljanja dela in ustvarja delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja. Da bomo vsem tem izzivom kos, potrebujemo dovolj kvalitetno in primerno izobraženega kadra, med katerimi so najpomembnejši zagotovo dobri inženirji.

Vabljeni, da na povezavi spoznate poklice iz prakse, ki jih v video zgodbah predstavljajo mladi inženirji.

Na fotografiji:
doc. dr. Aida Kamišalić Latifić,
inženirka leta 2019,
predavateljica in raziskovalka na FERI

Več kot le diploma

FERI ponuja študij s katerim boste imeli v žepu več kot samo diplomo. Ponuja izziv in veliko življenjsko priložnost hkrati pa zagotavlja zaposljivost v slovenskem in evropskem prostoru.

Vse, ki imajo veselje in interes za sodobne tehnologije, v svojem bodočem poklicu pa si želijo ustvarjalno delo, čaka prihodnost polna zanimivih izzivov.

Zaposlitvene možnosti

Obvladovanje temeljnih in praktičnih znanj iz ožjega področja stroke, kakor tudi sposobnost integracije znanj iz drugih področij, omogoča diplomantom reševanje kompleksnih inženirskih nalog.

Z zaposlitvijo diplomanti FERI nimajo težav, saj po raziskavah spadajo med 20 najbolj zaželenih profilov oz. poklicev. Potrebe gospodarstva po kadrih, kakršni so diplomanti FERI, so že vrsto let večje od števila strokovnjakov, ki so na voljo. Trendi podobno stanje napovedujejo tudi v prihodnje, saj se z nenehnim razvojem sodobne informacijske družbe potreba po tehničnih podkovanih kadrih, ki hkrati obvladajo še poslovna in organizacijska znanja, nenehno veča. To dokazujejo tudi rezultati raziskave Poklicni barometer 2021.

Pogosto zastavljena vprašanja

Če med navedenimi pojasnili ne najdete odgovora na vaše vprašanje, nas prosim kontaktirajte na referat.feri@um.si.

Splošno o bolonjskem študiju

Bolonjski študij je nov način študija, ki so ga definirale in sprejele skoraj vse evropske države. Namenjen je predvsem poenotenju procesa študija, poenotenju nazivov diplomantov in prenosljivosti kreditnih točk med vsemi univerzami, ki izvajajo svoje študijske programe po bolonjsko. Univerza, ki želi izvajati bolonjske študijske programe, mora zanje pridobiti akreditacijo, s čimer se tovrstno izvajanje programa dovoli.

Bistvene prednosti novih, bolonjskih študijskih programov napram starim so predvsem

  • primerljivost študija po vsej Evropi,
  • problemsko usmerjeno poučevanje,
  • sprotni študij in hitrejše dokončanje študija,
  • možnost izbiranja različnih izbirnih predmetov,
  • univerzalno priznavanje doseženih nazivov,
  • prenosljivost opravljenih študijskih obveznosti med vsemi univerzami.

Raven izobrazbe po Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja je naslednja:

visokošolski strokovni
(1. bolonjska stopnja)

6/2

univerzitetni programi
(1. bolonjska stopnja)

6/2

magisteriji stroke (za imenom)
(2. bolonjska stopnja)

7

doktorati znanosti (pred imenom)
(3. bolonjska stopnja)

8/2

Starostne omejitve za vpis na redni študij ni.

Šolnino za redni študij študij plačujejo Slovenci brez slovenskega državljastva ter tujci, državljani držav, ki niso članice Evropske unije. Izjema so državljani

Prav tako, so šolnino za redni študij dolžni plačati kandidati, ki so enkrat že ponavljali ali enkrat že zamenjali redni študijski program.

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član.

Status študenta se pridobi z vpisom v do- ali podiplomski študijski program na podlagi razpisa za vpis.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

  • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij po študijskem programu pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
  • lahko študij zaključijo v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, če visokošolski zavod to dopušča (hitrejše napredovanje),
  • se lahko izobražujejo po več študijskih programih hkrati (vzporedno izobraževanje) v skladu s statutom visokošolskega zavoda.

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Pravice in ugodnosti, ki upoštevajo status študenta, so torej štipendije, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, zdravstveno varstvo ter študentsko delo.

  • prenosljivost ECTS točk med vsemi evropskimi univerzami (ki imajo sprejete bolonjske študijske programe),
  • poljubna izbira (prosto) izbirnih predmetov v višini zahtevanega števila ECTS,
  • poenotenje števila zahtevanih ECTS med različnimi programi.

ECTS je kratica za European Credit Transfer and Accumulation System ali evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk študija. V bistvu je enota za količino truda, ki ga mora študent nameniti za uspešno opravljanje posamezne učne obveznosti - 1 ECTS pomeni 30 ur študentovega dela

Vsak predmet oz. učna enota, ki jo lahko študent opravi v času študija, je ovrednotena s številom ECTS. Če je nek predmet ovrednoten s 6 ECTS, to pomeni, da bo moral študent (v povprečju) vložiti 6 x 30=180 ur svojega časa, da bo predmet uspešno opravil. V te ure je vštet celoten trud študenta, torej skupni čas, ki ga preživi na predavanjih, porabi za laboratorijske vaje, izdelavo projekta in samostojno učenje.

O študiju na FERI

Ves pedagoški proces poteka skladno z urnikom, ki je objavljen na spletni strani fakultete.

Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

Če vam čas dopušča, lahko, vendar to ne sme vplivati na opravljanje vaših študijskih obveznosti.

Priznavanje univerzitetnih diplom v Evropski uniji ni samodejno. Če želite na podiplomski študij v drugo državo EU, boste tam verjetno morali opraviti uradni postopek priznavanja diplome. Še pred nameravanim odhodom se je dobro pozanimati, ali vam bodo priznali diplomo.

Šolstvo je v pristojnosti držav EU. Vsaka ima svoje predpise tudi glede priznavanja tuje univerzitetne izobrazbe.

Da. Pridobitev statusa športnika opredeljuje Pravilnik o študentih s posebnim statusom na UM. Več informacij je dostopnih na https://feri.um.si/studij/studenti-s-posebnim-statusom/.

V skladu s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o študentih s posebnim statusom so na Univerzi v Mariboru naslednje vrste oz. kategorije študentov s posebnim statusom:

  • študenti vrhunski športniki,
  • študenti priznani umetniki,
  • dolgotrajno bolni študenti,
  • študenti invalidi,
  • študenti funkcionarji (prorektor študent, prodekani študenti in sekretar Študentskega sveta Univerze v Mariboru),
  • drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, vključenost v pomembne raziskovalne projekte idr.).

Študijski programi 1. stopnje obsegajo 180 ECTS točk, študijski program 2. stopnje 120 ter študijski programi 3. stopnje 180 ECTS. ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti povprečnega študenta s študijem za dosego predvidenih učnih dosežkov. So sistem, ki omogoča lažjo primerljivost študijev in ki vaše delo na fakulteti ovrednoti s točkami.

Število izpitov je odvisno od študijskega programa, saj so predmeti različno kreditno ovrednoteni. Število predmetov lahko preverite v akreditiranih predmetnikih posameznih študijskih programov.

Na univerzi so tri izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko.

V študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature.

Ustrezni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.

Po trenutnih pogojih za vpis se kandidatom s poklicno maturo priporoča, da opravijo izpit iz enega od maturitetnih predmetov: matematika, tuj jezik, elektrotehnika, računalništvo, fizika ali mehanika.

Vpisni pogoji se bodo s študijskim leto 2023/2024 spremenili.

Praksa je obvezna na vseh visokošolskih študijskih programih 1. stopnje ter na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Elektrotehnika.

Študenti imajo možnost izmenjave v okviru programa Erasmus+, za študij ali prakso, v skupnem trajanju 12 mesecev na vsaki stopnji študija.

Več informacij: https://feri.um.si/studij/erasmus/.

Študenti imajo pravico oziroma dolžnost, da obiskujejo predavanja, vaje in seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela.

Po sklepu 26. seje Komisije za študijske zadeve UM FERI z dne 16. 4. 2014 morajo študenti vseh študijskih programov UM FERI obvezno izkazati najmanj 80 % prisotnost na vajah ter izvajalcem vaj dosledno javljati morebitne upravičene odsotnosti.

V univerzitetni študijski program (UN) se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, razen za študijski program Elektrotehnika, kjer lahko kandidat opravlja predmet Elektrotehnika tako v okviru poklicne in tudi kot predmet splošne mature,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V visokošolski strokovni študijski program (VS) se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo,
  • kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Tako univerzitetni (UN) kot visokošolski strokovni (VS) študij traja 3 leta oz. 6 semestrov. V tem času mora študent zbrati 180 ECTS.

Na univerzitetnem študijskem programu (UN) se študenti naučijo, kako uporabiti in prenesti temeljna znanja v prakso, reševati strokovne probleme z uporabo inženirskih metod in razvijati nove rešitve. Diplomanti so dobro pripravljeni za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji in za prehod v delovno okolje.

Na visokošolskem strokovnem študijskem programu (VS) so študijske vsebine naravnane aplikativno, manj je temeljnih in več strokovnih predmetov, ki študentom omogočajo reševanje delovnih problemov, nadgrajevanje obstoječih rešitev ter prehod v strokovno in operativno delovno okolje. Po končanem študiju imajo diplomanti konkurenčne kompetence.

Podrobnejši opis posamezne vrste študija (UN in VS) za posamezne študijske programe najdete na predstavitvenih straneh posameznih programov.

Po uspešno končanem študiju dobi diplomant študijskih programov na FERI strokovni naziv glede na program in vrsto študija, ki ga zaključi:

Diplomanti univerzitetnih študijskih programov dobijo naziv diplomirani/a inženir/ka (UN) ustreznega študijskega programa

Diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa dobijo naziv diplomirani/a inženir/ka (VS) ustreznega študijskega programa.

Potrebe gospodarstva po kadrih, kakršni so diplomanti FERI, so že vrsto let večje od števila strokovnjakov, ki so na voljo. Trendi podobno stanje napovedujejo tudi v prihodnje, saj se z nenehnim razvojem sodobne informacijske družbe potreba po tehničnih podkovanih kadrih, ki hkrati obvladajo še poslovna in organizacijska znanja, nenehno veča.

Zaposlitvene možnosti so izjemne, kar lahko preverite v rezultatih raziskave Poklicni barometer 2020.

Študij na FERI je zasnovan tako, da ob splošnem srednješolskem znanju (opravljena matura, poklicna matura ali katerikoli štiriletni srednješolski program pred 1.6.1995) ne predvideva posebnih predznanj. Vse, ki imajo veselje in interes za sodobne tehnologije in motivacijo za ustvarjalno delo v svojem bodočem poklicu, čaka prihodnost polna zanimivih izzivov.

O vpisnem postopku na FERI

Merila, ki veljajo v primeru omejitve vpisa, so objavljena spletni strani fakultete, pri vsakem študijskem programu posebej https://feri.um.si/studij/programi/. Zapisana so pod “Pogoji za vpis in merila ob omejitvi”.

Informacije o prijavi, vpisu, razpisanih študijskih programih in vpisnih pogojih je mogoče najti v Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022, ki bo objavljen na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb univerz in na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

V študijskem letu 2021/2022 bo prvi prijavni rok potekal od 16. 2. do 19. 3. 2021. Celoten rokovnik je objavljen na https://www.um.si/vpis/Dokumenti%20novic/Rokovnik_2021_2022_KONCNA.pdf.

To je odvisno iz katere fakultete se študent prepisuje.

Tovrstno priznavanje ureja Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih UM.

Fakulteta kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov iste ravni zahtevnosti.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga najdete v prilogi.

Vloga za priznavanje znanj in spretnosti mora vsebovati obrazec za priznavanje z ustreznimi prilogami oz. dokazili. Priloge obrazcu za priznavanje so:

  • javno veljavne listine (spričevala, diplome),
  • dokumenti, ki dokazujejo pridobljeno znanje pri posamezni učni enoti (npr. potrdilo o opravljenih izpitih in original ali overjena fotokopija učnega načrta, na podlagi katerega je kandidat pridobil znanje),
  • potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju,
  • portfolio, v katerem kandidati pripravijo svojo biografijo s podatki o izobrazbi, zaposlitvah ter drugih izkušnjah in znanjih, ki so jih pridobili,
  • druga dokazila, kot so izdelki, storitve, objave ter druga avtorska dela, projekti, izumi, patenti ipd.

Postopek priznavanja predhodno opravljenih obveznosti lahko traja tudi do dva meseca, saj vsako vlogo pregledajo ustrezni nosilci predmetov, vodje študijskih programov, obravnava pa jo tudi Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI.

Razpis bo objavljen 1. 2. 2021.

Prijavo za vpis kandidat odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

Rezultati izbirnega postopka bodo znani najkasneje do 24. julija 2020. Vsak kandidat bo po pošti prejel sklep o rezultatu izbirnega postopka.

Podatki o minimumih točk bodo znani po končanem postopku razvrščanja prvega prijavnega roka. Objavljeni bodo na spletnih straneh Visokošolskega prijavno-informacijskega centra Univerze v Mariboru.

To je odvisno od tega v kateri letnik se kandidat želi prepisati.

Za vpis v 1. letnik se upoštevajo pogoji in merila za vpis v 1. letnik študija.

Vpis v višje letnike študija urejajo Merila za prehode med programi, ki so objavljena za vsak študijski program posebej.

Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:

  • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik želenega študijskega programa,
  • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,
  • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Vsak študent ima pravico do dveh rednih vpisov, tako da če še niste ponavljali ali se prepisali, se lahko brezplačno prepišete k nam.

Kandidati, ki so enkrat že ponavljali ali enkrat že zamenjali redni študijski program, se za redni študij lahko prijavijo, vendar bodo morali plačati šolnino.

Kandidati imetniki tuje listine o izobraževanju, ki želijo nadaljevati izobraževanje na Univerzi v Mariboru morajo v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 87/2011 s sprem. in dopol. do 109/2012) pridobiti Odločbo o priznavanju tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na UM.

Postopek priznavanja tujega izobraževanja lahko kandidati sprožijo zgolj skupaj z izpolnitvijo in oddajo elektronskega obrazca za prijavo na študij, izpolnjeno v eVŠ, na spletnem portalu: http://portal.evs.gov.si/prijava/. Izpolnjen in oddan elektronski obrazec za prijavo na študij šteje tudi kot vloga za priznavanje tujega izobraževanja. Kandidati, ki bodo oddali nepopolno prijavo, bodo k morebitnim dopolnitvam individualno pozvani po navadni oz. elektronski pošti.

Vse informacije so dosegljive na: https://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx.

Ko študent na enem dodiplomskem študiju že diplomira in ima doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega je vpisan, velja, da se lahko vpiše na drug prvostopenjski študijski program, a je za študij predvideno plačilo šolnine (tako za redni kot izredni študij).

ŽIVLJENJE NA FAKULTETI

Kolikokrat ste že slišali... ni jih čez študentska leta. Res je! Verjetno ne boste nikoli spoznali toliko prijateljev, preučili toliko podatkov, pridobili toliko informacijin bili tako blizu novim odkritjem, kot boste v času študija. Izkoristite svoja študentska leta tako, kot je treba! Študirajte, ko je čas za študij, in se zabavajte, ko je čas za zabavo.

Bivanje in prehrana

Več kot polovica študentov Univerze v Mariboru ni Mariborčanov. Študentski domovi Univerze v Mariboru nudijo ugodno nastanitev vsem študentom Univerze v Mariboru, ki želijo imeti v času študija optimalne pogoje bivanja in veliko priložnosti za druženja s sovrstniki. Domovi so locirani v petih študentskih naseljih v bližini fakultet in centra mesta. Stanovalcem so na voljo funkcionalno urejene enoposteljne in dvoposteljne sobe, garsonjere in apartmaji s skupno več kot 2600 ležišči.

V vseh sobah je instalirano internetno omrežje, na razpolago so parkirna mesta in pralnice. Nudi se tudi širok spekter obštudijskih dejavnosti z možnostjo uporabe študijskih, glasbenih in likovnih sob.

Urejena športna infrastruktura obsega fitnes centre v posameznih naseljih, telovadnico, zunanja športna igrišča, fitnes na prostem, ter prostore za igranje namiznega tenisa. Bivanje v študentskem domu omogoča spoznavanje študentov iz različnih okolij in njihove kulture, lajša navezovanje novih prijateljstev, medsebojno pomoč pri študiju in veselje ob druženju.

Pri iskanju ležišč pri zasebnikih si lahko pomagate s spletno stranjo Kamrica. Zasebne sobe so precej cenejše kot v Ljubljani, ponavadi pa so dovolj blizu fakultete, da se lahko razdalje premagajo peš ali s kolesom.

Za okusno in cenovno ugodno prehrano skrbijo restavracije, kjer lahko študenti prehrano delno plačujejo s študentskimi boni, ki jih subvencionira država.

Študentske skupine, organizacije in društva

Štipendije

Študentje lahko pridobijo različne štipendije od državnih štipendij, kadrovskih štipendij, Zoisovih štipendij za nadarjene in drugih.

Raziskovalno delo študentov

Večina študentov se že v času dodiplomskega študija vključuje v raziskovalno delo laboratorijev, kjer se srečajo s svojimi prvimi raziskovalnimi izzivi. Z vključitvijo v delo raziskovalnih skupin pridobivajo znanja in izkušnje pri reševanju obsežnejših in zahtevnejših raziskovalnih nalog, ob tem pa imajo pomoč izkušenih raziskovalcev. Njihove diplomske naloge so zato kakovostne, saj so praviloma logičen zaključek takšnega dela. Najboljši študentje izsledke svojega raziskovanja predstavijo tudi na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Uspehe naših študentov najdete TUKAJ.

Ostale povezave